Vaša »tajvanščina« ni osamljen otok, ampak dolga reka, ki teče v morje.
Ste se kdaj srečali s tovrstno zmedo?
Tajvanščina, ki jo slišite od babice na tržnici, se zdi nekoliko drugačna od tajvanščine v večernih TV-serijah. Ko greste na jug, ugotovite, da so se naglasi nekaterih besed spet spremenili. Še bolj neverjetno je, da ko srečate prijatelje iz Malezije ali Singapurja, razumete sedem do osemdeset odstotkov njihove »hokkienščine«, a vas kljub temu ločuje neopisljiv občutek tujosti.
Pogosto mislimo, da je »tajvanščina« en sam, fiksen jezik, a v resnici je bolj podobna mogočni reki.
Velika reka z imenom »Minnan«
Predstavljajte si, da je izvor te velike reke pred nekaj sto leti ležal na jugu kitajske province Fujian – v mestih Quanzhou in Zhangzhou. Tam so bila nekoč cvetoča trgovska pristanišča, od koder so se številni ljudje, kot potoki, z jezikom svojega domačega kraja razlili na vse strani sveta.
Največji od teh pritokov je tekel proti Tajvanu.
Ta pritok se je na tajvanski zemlji prepletel z lokalnim okoljem in običaji ter tako oblikoval to, kar danes imenujemo »tajvanska govorica« ali »tajvanščina«. Naglasi na severu imajo več pridihov Quanzhoua; medtem ko imajo naglasi na jugu več značilnosti Zhangzhoua. Kasneje se je pod vplivom zgodovine vanjo zlilo tudi japonsko besedišče (npr. o-tó-bái za »motorno kolo«, bì-luh za »pivo«), zaradi česar je postala še bolj edinstvena.
Zato se lahko tudi takrat, ko s starejšimi govorite tajvanščino, pojavijo majhne razlike v vaši izbiri besed in naglasu. Nahajate se preprosto v isti reki, a na nekoliko drugačnih odsekih.
Reka, ki nikoli ne preneha teči v svet
Toda ta velika reka se ni ustavila na Tajvanu. Nadaljevala je s svojim tokom in se razlila v širši jugovzhodni Aziji.
- Pritok v Singapurju: V Singapurju jo imenujejo »hokkienščina«. Ta pritok je vključil angleško in malajsko besedišče ter oblikoval naglas z močnim mestnim pridihom. Zato tajvanski govorci večinoma razumejo hokkienščino, ki jo govorijo Singapurci, podobno kot bi v spodnjem toku srečali družino iz drugega pritoka.
- Pritok v Maleziji: V Maleziji je situacija še zanimivejša. Hokkienščina v Penangu bolj nagiba k naglasu Zhangzhou, poleg tega pa je absorbirala veliko malajskih besed; medtem ko je hokkienščina na jugu bližje naglasu Quanzhou. Sta kot dva razcepljena toka, ki se na ustju reke razideta, in vsak je čudovit na svoj način.
- Bolj oddaljeni sorodniki: Obstajajo tudi nekateri pritoki, ki so se razcepili še prej, na primer »čaozhouščina« iz Guangdonga. Izvira iz istega vira kot minnanščina, podobno kot daljni sorodnik, ki se je od reke ločil že zelo zgodaj. Čeprav sta si genetsko sorodna, pa po dolgem neodvisnem razvoju ne moreta več neposredno komunicirati.
Zato, ko boste naslednjič slišali jezik, ki »zveni kot tajvanščina, a ni čisto enak«, se ne zmedite več. V resnici slišite različne pesmi, ki jih poje ista »velika reka Minnan« v različnih kotičkih sveta.
Od »pravilnega« govorjenja do »razumevanja«
Ko razumemo zgodbo te reke, lahko morda na jezik pogledamo z drugega zornega kota.
Učenje tajvanščine ni le zato, da bi komunicirali s starejšimi doma ali razumeli lokalne serije. Je predvsem pridobivanje zemljevida za raziskovanje vseh krajev, skozi katere teče ta reka, in za občutenje raznolikih oblik, ki jih razcveti v različnih kulturnih tleh.
To vam pokaže, da jezik ni tog, standardni odgovor, ampak živo, nenehno razvijajoče se bitje. Ko se na podeželski cesti na Tajvanu s prijaznim »Tóu-ka, chia̍h-pá bōe?« (Šef, ste že jedli?) zapletete v pogovor z lastnikom trgovine, boste začutili toplino, ki presega zgolj poslovanje. Ta toplina obstaja tudi na stojnicah s hrano v Penangu ali med sosedi v Singapurju.
Toda ko sledimo reki in želimo komunicirati s temi »daljnimi sorodniki«, lahko sedem do osemdeset odstotkov podobnosti in dvajset do trideset odstotkov razlike včasih postane ovira pri komunikaciji. Kako lahko premostimo to zadnjo miljo?
Na srečo nam je tehnologija zgradila most. Nekatera orodja so bila ustvarjena prav za to, da odpravijo nelagodje »polsamega razumevanja«. Na primer, klepetalna aplikacija Intent ima vgrajeno funkcijo AI sprotnega prevajanja, ki deluje kot osebni tolmač in lahko natančno zazna subtilne razlike med jeziki. Ne glede na to, ali govorite tajvansko hokkienščino, druga oseba penangško hokkienščino ali povsem drug jezik, vam bo pomagala pri nemoteni komunikaciji in resničnem medsebojnem »razumevanju«.
Lepota jezika je v povezovanju. Prenaša našo zgodovino, določa našo identiteto in nam daje možnost pogovora s svetom.
Naslednjič ne recite več le »govorim tajvanščino«. Z večjo samozavestjo lahko rečete:
»Govorim najbolj topel in ganljiv pritok tiste veličastne reke Minnan, ki teče skozi Tajvan.«
In zdaj imate orodje, s katerim lahko spoznate pokrajino celotne reke.