Po toliko letih učenja tujega jezika, zakaj si še vedno ne upaš spregovoriti?

Se prepoznaš v tem?

Učiš se tujega jezika že več mesecev ali celo let, besednjaki so prebrani do potankosti, pravila slovnice obvladaš na pamet, na aplikacijah si si nabral/a cel kup zelenih kljukic. A ko pride tisti trenutek, da bi zares spregovoril/a, se takoj "okameniš na mestu".

V glavi se začnejo noro odvijati mali scenariji: "Kaj pa, če kaj narobe rečem?" "Kako že rečem tisto besedo? Oh, pa sem se zataknil/a..." "Ali bo sogovornik/ca mislil/a, da sem neumen/na?"

Ta občutek boli. Vložili smo ogromno časa, a se zataknili pri zadnjem, a najpomembnejšem koraku – spregovoriti.

Kje je torej težava?

Danes bi ti rad/a predstavil/a preprosto prispodobo, ki ti bo morda popolnoma spremenila pogled na "govorjenje tujega jezika".

Učenje tujega jezika je v resnici kot učenje plavanja

Predstavljaj si, da nisi še nikoli skočil/a v vodo, a si odločen/a, da se boš naučil/a plavati.

Zato si si kupil/a kup knjig, preučuješ tehniko plavanja Michaela Phelpsa in na pamet obvladaš vso teorijo o vzgonu, zaveslajih in dihanju. Na papirju znaš celo popolno narisati vsak posamezen gib pri prostem slogu.

Zdaj se počutiš pripravljenega/pripravljeno. Stopiš do roba bazena, gledaš v čisto vodo, a si še vedno ne upaš skočiti vanjo.

Zakaj? Ker veš, da ne glede na to, kako popolna je teorija, boš ob prvem skoku v vodo zagotovo pil/a vodo, se zadušil/a in tvoja tehnika ne bo niti približno lepa.

Do tujega jezika se obnašamo, kot bi bili tisti/tista, ki stoji ob robu bazena. Spregovoriti jemljemo kot končni nastop, ne pa kot vajo pred skokom v vodo.

Vedno čakamo, da bomo lahko spregovorili "lepo kot plavalci", torej kot materni govorci, posledica pa je, da vedno ostanemo na suhem.

To je pravi razlog, zakaj si ne upamo spregovoriti: bojimo se napak, bojimo se nepopolnosti, bojimo se, da se bomo osramotili pred drugimi.

Resnica pa je, da noben plavalni prvak ni postal prvak, ne da bi se najprej zadušil s prvim požirkom vode. Prav tako noben tekoče govoreči tuji jezik ni začel/a, ne da bi najprej izrekel/a kakšno nerodno besedo.

Zato pozabite na "nastop" in sprejmite "vajo". Spodaj so trije načini, kako lahko takoj "skočite v vodo", so preprosti, a izjemno učinkoviti.

Prvi korak: Najprej se premetavaj v "plitvini" – govori sam/a s seboj

Kdo pravi, da moraš za vajo nujno najti tujca? Ko še nisi pripravljen/a na soočenje z "občinstvom", si najboljši sogovornik/ca ti sam/a.

Morda se sliši malce noro, a rezultati so presenetljivi.

Poišči si čas, ki je samo tvoj, na primer med tuširanjem ali sprehodom. Vsak dan si vzemi 5 minut in v jeziku, ki se ga učiš, opiši dogajanje okoli sebe ali svoje misli.

• "Danes je lepo vreme. Rad/a imam modro nebo."
• "Ta kava lepo diši. Potrebujem kavo."
• "Delo je malce naporno. Rad/a bi gledal/a film."

Vidiš? Ne potrebuješ zapletenih stavčnih struktur ali naprednega besedišča. Ključno je, da se tvoji možgani navadijo "organizirati" in "izražati" informacije v drugem jeziku, tudi če gre za najpreprostejše informacije.

To je kot v plitvini bazena, kjer ti voda seže le do pasu, in se lahko po mili volji premetavaš, ne da bi te skrbelo, kaj si mislijo drugi. Ta proces je varen, brez stresa, a ti bo pomagal/a zgraditi osnovni "občutek za vodo" – torej občutek za jezik.

Drugi korak: Pozabi na "popolno tehniko plavanja", najprej "splavaj" – komunikacija > nastop

Dobro, ko si se navadil/a na plitvino, je čas, da poskusiš iti globlje. Takrat se morda z nekom odpraviš v vodo.

Zgodilo se je to, česar si se najbolj bal/a: ko si bil/a nervozen/na, si pozabil/a vse gibe, roki in noge so bile nekoordinirane, in zadušil/a si se z zajetnim požirkom vode. Počutil/a si se izjemno nerodno.

A ali tvojega prijatelja/prijateljico to zanima? Ne, zanima ga/jo le, ali si varen/na in ali plavaš naprej. Ne bo se ti posmehoval/a zaradi tvoje nepravilne tehnike.

Enako je tudi pri pogovoru v tujem jeziku. Bistvo komunikacije je "posredovanje informacij", ne pa "popoln nastop".

Ko komuniciraš z drugimi, sogovornika/sogovornico v resnici zanima, "kaj si povedal/a", ne pa, "ali je tvoja slovnica pravilna in izgovorjava standardna". Tvoja živčnost in iskanje popolnosti sta v resnici le tvoja "notranja predstava".

Odloži breme "moram biti popoln/a". Ko se ne boš več obremenjeval/a s pravilnostjo vsake besede, temveč se boš osredotočil/a na "jasno sporočanje pomena", boš ugotovil/a, da ti bo jezik nenadoma "tekel" iz ust.

Seveda, strah ostaja prisoten pri prehodu od "govorjenja s seboj" do "komunikacije z drugimi". Kaj pa, če ne razumeš, kaj govori sogovornik/ca, ali pa se zatakneš?

To je kot rešilni jopič, ki ga imaš ob sebi, ko skočiš v vodo. Če iščeš popolnoma varen "vadiščni bazen", poskusi Intent. To je aplikacija za klepet z vgrajenim prevajalcem z umetno inteligenco, ki ti omogoča sproščeno komunikacijo z ljudmi po vsem svetu. Ko si sredi zanimivega pogovora, pa se nenadoma ne moreš spomniti kakšne besede ali pa ne razumeš, kaj je rekel/rekla sogovornik/ca, enostavno tapneš in natančen prevod se takoj prikaže. Je kot tvoja osebna "jezikovna zračna blazina", ki ti omogoča, da se popolnoma osredotočiš na "komunikacijo" samo, namesto na strah pred neznanim.

Tretji korak: Najprej se nauči "pasje tehnike" – poenostavi izražanje

Nihče se ne nauči plavati takoj metuljčka. Vsi začnemo z najpreprostejšo "pasjo tehniko". Morda ni videti lepo, vendar te ohranja nad vodo in ti omogoča napredovanje.

Enako je tudi z jezikom.

Mi, odrasli, si pri izražanju vedno želimo zveneti zrelo in poglobljeno, vedno poskušamo kompleksne kitajske stavke v glavi prevesti dobesedno. Posledica pa je, da nas ujamejo lastne zapletene misli.

Zapomni si to načelo: Uporabi preproste besede in fraze, ki jih obvladaš, da izraziš zapletene misli.

Želiš reči: "Danes sem imel/a resnično dan poln vzponov in padcev, s kompleksnimi čustvi." A ne znaš reči "vzponi in padci". Ni problema, poenostavi ga! "Danes je bil naporen dan. Zjutraj vesel/a. Popoldne žalosten/a. Zdaj sem utrujen/a."

Se sliši kot "Tarzan angleščina"? Ni problema! 100-odstotno je posredovalo tvoje glavno sporočilo in uspešno si zaključil/a komunikacijo. To je tisočkrat bolje, kot da ostaneš tiho, ker želiš doseči popolnost v izrazu.

Najprej se nauči zgraditi preprosto hišico iz kock, nato pa se počasi uči, kako jo spremeniti v grad.

Zaključek

Ne stoj več ob robu bazena in ne opazuj plavalcev v vodi s strahom.

Učenje jezika ni predstava, ki čaka na aplavz, temveč potovanje, polno vaj in ponovnih skokov v vodo. Ne potrebuješ več teorije, ampak pogum, da "skočiš v vodo".

Od danes naprej pozabi na popolnost, sprejmi nerodnost.

Govori sam/a s seboj nekaj preprostih besed v tujem jeziku, naredi kakšno "neumno" napako in uživaj v ogromnem občutku dosežka, ko si rečeš: "Čeprav nisem govoril/a popolno, sem bil/a razumljen/a."

Vsaka spregovorjena beseda je zmaga. Vsak "požirek vode" te približa tekočemu plavanju.