Ne 'uči' se več tujega jezika, ampak se vanj zaljubi

Se ti to tudi dogaja?

Vsako leto si zadaneš ambiciozen cilj, da se boš naučil/a tujega jezika, nakupiš kup knjig in naložiš cel kup aplikacij. Prve dni si poln/a zanosa, a po nekaj tednih začetni zanos zbledi kot izpraznjen telefon, ki se hitro ugasne.

Knjige nabirajo prah v kotu, aplikacije tiho ležijo na drugi strani zaslona telefona, ti pa se ne moreš kaj, da se ne bi vprašal/a: "Zakaj sem vedno kot slamnati ogenj?"

Težava ni v tvoji vztrajnosti, temveč v tem, da si že od samega začetka ubral/a napačno pot.

Učenje jezika si vzel/a kot nalogo, ne pa kot ljubezensko zvezo.

Si na 'zmenku na slepo' ali v 'strastni ljubezni'?

Predstavljaj si, zakaj bi opustil/a učenje jezika?

Zelo verjetno si ga izbral/a zgolj iz 'racionalnih' razlogov. Na primer: "Učenje angleščine je dobro za službo," "japonščino se menda uči veliko ljudi," ali "španščina je drugi največji jezik na svetu."

To je kot dogovorjen zmenek na slepo. Druga oseba ima odlične pogoje, impresiven življenjepis, vsi pravijo, da sta si "zelo primerna". Toda ko gledaš to osebo, v tebi ne vzbudi nobenih čustev, celo pogovor se ti zdi kot izpolnjevanje naloge. Koliko časa lahko zdrži takšna zveza?

Imam prijatelja, ki obvlada štiri ali pet evropskih jezikov. Nekoč se je odločil, da se bo naučil romunščine. Logično gledano, je bila to 'igrača' – romunščina je sorodna z več jeziki, ki jih je že znal. Mislil je, da bo tako enostavno, kot bi mignil.

In rezultat? Padel je, in to z neuspehom brez primere. Preprosto ni mogel najti volje za učenje in na koncu je moral odnehati.

Kmalu zatem se je navdušil nad madžarščino. Tokrat je bila situacija popolnoma drugačna. Ni se je učil zato, ker bi bila madžarščina "koristna" ali "enostavna". Učil se je je zato, ker je bil v Budimpešti in ga je tamkajšnja arhitektura, kulinarika in kultura globoko prevzela. Takoj ko je slišal madžarščino, mu je srce zaigralo.

Želel je ponovno izkusiti to kulturo, a tokrat kot "insajder", da bi jo občutil v lokalnem jeziku.

Vidiš, učenje romunščine je bilo kot tisti dolgočasen zmenek na slepo. Učenje madžarščine pa je bila brezglava zaljubljenost.

Brez čustvene povezave so vse tehnike in metode prazne besede. Tisto, kar te drži pri stvari, ni nikoli "ali bi moral/a", temveč "ali si želiš".

Kako se 'zaljubiti' v jezik?

"Ampak nimam priložnosti iti v tujino, niti ne poznam prijateljev iz tiste države, kaj naj storim?"

Dobro vprašanje. Ni ti treba zares zapustiti države, da bi vzpostavil/a čustveno povezavo. Potrebuješ le svoje najmočnejše orožje – svojo domišljijo.

Poskusi to metodo: Zarežiraj si "film prihodnosti".

To ni zgolj preprosto "predstavljanje", ampak ustvarjanje jasne, konkretne "mentalne severnice", ki ti bo pognala kri po žilah in te vodila pri učenju jezika.

Prvi korak: Postavi svoje "filmsko prizorišče"

Zapri oči, ne razmišljaj o "moram si zapomniti besede", temveč se vprašaj:

• Kje je prizorišče? Je v kavarni ob Seni v Parizu? Ali v izakayi pozno ponoči v Tokiu? Morda na sončni ulici v Barceloni? Bolj ko je slika konkretna, bolje je.
• S kom si? Z novim lokalnim prijateljem/ico? Ali s svojim bodočim poslovnim partnerjem/ico? Ali pa si preprosto sam/a in samozavestno naročaš pri prodajalcu/prodajalki?
• Kaj počneta? O čem zanimivem se pogovarjata? O umetnosti, kulinariki ali o vajinih življenjih? Se na ves glas smejita?

Vse te podrobnosti združi v prizorišče, po katerem hrepeniš. To prizorišče je končni cilj tvojega učenja.

Drugi korak: Vdahni "dušo in čustva"

Samo slika ni dovolj, film potrebuje čustva, da gane srca.

V svojem prizorišču se vprašaj:

• Kako se počutim? Ali se počutim izjemno ponosnega/ponosno in navdušenega/navdušeno, ko tekoče izgovorim ta stavek? Ali se počutim, da sva si s sogovornikom bližje, ko razumem njegovo šalo?
• Kaj vonjam? Kaj slišim? Je to aroma kave v zraku ali ulična glasba, ki prihaja od daleč?
• Kaj mi pomeni ta trenutek? Ali dokazuje, da moj trud ni bil zaman? Ali odpira nov svet, po katerem hrepenim?

Te občutke si globoko vtisni v spomin. Naj bo ta "občutek" gorivo za tvoje vsakodnevno učenje.

Tretji korak: Vsak dan si ga "predvajaj"

Na kratko si zapiši svoj "filmski scenarij".

Vsak dan, preden začneš z učenjem, si vzemi dve minuti in si ga preberi ali ga "predvajaj" v mislih.

Ko boš hotel/a odnehati ali se ti bo zdelo dolgočasno, si takoj predvajaj ta "film". Spomni se, da ne preučuješ dolgočasne slovnice, temveč si utiraš pot k tistemu sijočemu trenutku v prihodnosti.

Kmalu bo to zamišljeno prizorišče postalo kot pravi spomin, vleklo te bo in te potiskalo naprej, da boš z veseljem nadaljeval/a.

Seveda, od domišljije do resničnosti je vedno le korak. Mnogi se bojijo ravno trenutka, ko morajo začeti komunicirati. Vedno želimo počakati, da bo "popolno", a rezultat je, da nikoli ne začnemo.

Toda v resnici lahko že zdaj začneš ustvarjati resnične povezave. Na primer, orodja kot je Intent, imajo vgrajen AI prevajalnik v realnem času, kar ti omogoča takojšnje klepetanje brez ovir z ljudmi po vsem svetu. Ni ti treba čakati, da jezik obvladaš, lahko že vnaprej izkusiš veselje ob izmenjavi z tujo kulturo – in to je iskra, ki vžge tvoj "občutek zaljubljenosti".

Zato se ne obremenjuj več z besedo "vztrajnost". Najboljši način za učenje jezika je, da se "zasvojiš" z njim.

Pozabi na dolgočasne razloge, poišči kulturo, ob kateri ti bo srce zaigralo, in si zarežiraj čudovit film. Potem boš odkril/a, da učenje jezika ni več muka, temveč romantično potovanje, ki ga ne želiš končati.