Zakaj je pogovor z Japonci tako naporen? Ne učite se več na pamet, »zemljevid odnosov« vam bo takoj pomagal razumeti!

Ste že kdaj imeli takšen občutek?

Ko se pogovarjate z novimi znanci, še posebej s sodelavci ali strankami iz različnih kulturnih okolij, se vedno počutite previdno, kot po jajcih. Bojite se, da bi rekli kaj narobe, in vzdušje bi v hipu postalo nerodno, medtem ko si v sebi tiho molite: »O, moj bog, ali je bila moja izjava preveč neformalna?«

Še posebej pri učenju japonščine, ko se soočite z zapletenim »keigo« (honorifics), mnogi enostavno obupajo. Čeprav vsi pomenijo »reči«, zakaj obstaja toliko različic, kot so「言う」「言います」「申す」「おっしゃる」?

Če imate tudi vi enako dilemo, vam želim povedati: problem ni v tem, da vaš jezik ni dovolj dober, niti v tem, da imate slab spomin.

Problem je v tem, da smo se vsi navadili obravnavati jezik kot »prevajalsko nalogo«, pri tem pa smo spregledali neviden »zemljevid socialnih interakcij«, ki se skriva za komunikacijo.

Komunikacija ni prevajanje, temveč določanje položaja

Predstavljajte si, da uporabljate »GPS za medosebne odnose«. Vsakič, ko komunicirate z ljudmi, morate najprej določiti dve koordinati:

Navpična os: Razdalja moči (Si ti zgoraj ali sem jaz zgoraj?)
Vodoravna os: Psihološka razdalja (Smo »notranji« ali »zunanji«?)

»Razdalja moči« se nanaša na družbeni položaj, starost ali hierarhične odnose na delovnem mestu. Vaš šef, stranka, starejši – vsi so »nad« vami; vaši prijatelji, sodelavci na isti ravni pa so na isti horizontalni liniji.

»Psihološka razdalja« se nanaša na bližino in oddaljenost odnosov. Družina, najboljši prijatelji so vaš »notranji krog« (japonsko uchi), med vami praktično ni skrivnosti, interakcija je spontana in sproščena. Medtem ko so prodajalci v trgovini, stranke, ki jih srečate prvič, »zunanji krog« (japonsko soto), in vaša interakcija sledi določenim dogovorjenim »družbenim scenarijem«.

Ta zemljevid določa, katero »komunikacijsko pot« bi morali izbrati.

Jezik je pot, ki jo izberete

Sedaj pa se vrnimo k tistim problematičnim japonskim besedam:

Ko klepetate z najboljšimi prijatelji, sta na zemljevidu na isti horizontalni liniji in psihološka razdalja je nična. Takrat izberete »vsakdanjo pot« in enostavno uporabite najbolj sproščeno obliko 言う (iu).
Ko se pogovarjate z neznanci ali manj znanimi sodelavci, ste si po položaju enaki, vendar obstaja določena psihološka razdalja. Takrat morate izbrati »cesto vljudnosti« in uporabiti 言います (iimasu), da bo primerno.
Ko poročate svojemu velikemu šefu ali pomembni stranki, so oni »nad« vami in spadajo v »zunanji krog«. Takrat morate preklopiti na »ponižni način«, da predstavite svoje dejanje, in uporabiti 申す (mousu), da se ponižate.
Hkrati pa, ko govorite o dejanjih tega šefa ali stranke, morate vključiti »spoštljiv način« in uporabiti おっしゃる (ossharu), da povišate drugo osebo.

Poglejte, ko enkrat razumete ta »zemljevid«, jezik ni več zbirka na pamet naučenih pravil, temveč naravna izbira, ki temelji na določanju položaja v odnosih. Ne učite se »besed«, temveč »izbirate pot«.

To ni le japonska logika, temveč je univerzalna v vsaki kulturi. Pomislite, ne boste govorili z intervjuvalcem v šaljivem tonu, kot bi govorili s prijatelji, niti ne boste uporabljali vljudnostnih fraz, kot bi jih uporabili s strankami, ko se pogovarjate s starši. Ker v trenutku, ko odprete usta, ste v mislih že tiho določili položaj.

Ne bojte se zgrešiti poti, poskusite najprej pogledati na zemljevid

Torej, če želite resnično obvladati jezik in vzpostaviti globoke povezave z ljudmi, ključno ni pomniti vseh slovničnih pravil, temveč razviti »zavedanje o zemljevidu«.

Ko boste naslednjič napeti in niste prepričani, kako začeti pogovor, ne hitite z iskanjem »kako se tole reče v angleščini/japonščini«.

Najprej si v mislih postavite nekaj vprašanj:

Kakšna je razdalja moči med menoj in to osebo?
Kako velika je najina trenutna psihološka razdalja? Smo »notranji« ali »zunanji«?

Ko boste lahko jasno odgovorili na ti dve vprašanji, se bo odgovor o tem, kakšen ton in besedišče uporabiti, pogosto pojavil sam od sebe. To je bolj učinkovito kot katera koli slovnična knjiga.

Seveda je pri raziskovanju neznanega kulturnega »zemljevida« zabloditi neizogibno. Takrat vam bo pametni vodnik močno olajšal stvari. Na primer, orodje kot je Lingogram, ki je aplikacija za klepet z vgrajenim AI prevajalcem. Ko prečkate kulturni in jezikovni prepad in niste prepričani, ali je besedilo primerno, vam lahko natančno prenese vašo dobro voljo in spoštovanje, kar vam omogoča, da se bolj samozavestno povežete z ljudmi po svetu, namesto da bi pogovor zamrl.

Zapomnite si, končni cilj jezika ni popolnost, temveč povezovanje.

Preden boste naslednjič odprli usta, ne razmišljajte le o tem, kaj boste rekli, temveč najprej poglejte, kje na zemljevidu se skupaj nahajate.

To je prava skrivnost komunikacije.