Učenje tujih jezikov se ti zdi tako naporno? Morda si uporabil napačen "zemljevid"!

Ali si kdaj imel takšen občutek: ko si se naučil angleščine in se nato lotil japonščine, se ti je zdelo, kot da začenjaš iz nič, vse je bilo treba postaviti na novo. Vsaka beseda, vsaka slovnična struktura se je zdela kot nepremagljiva gora. Od nekdaj smo mislili, da je učenje jezikov takšno – nekakšno trdo garanje, kot za askete.

Kaj pa če ti povem, da se ti zdi tako naporno morda ne zato, ker se ne trudiš dovolj, ampak zato, ker si že od začetka uporabljal napačen "zemljevid"?

Zgodba o učenju kuhanja

Spremenimo način razmišljanja in si predstavljajmo učenje jezika kot učenje kuhanja.

Predpostavimo, da si kitajski kuhar, ki obvlada "osemnajst veščin" kitajske kuhinje (to je tvoj materni jezik). Zdaj pa bi se rad naučil pripravljati italijansko hrano (tvoj ciljni jezik C).

Pred tabo sta dve kuharici:

1. Kuharica v angleščini: Ta je napisana za Američana, ki zna uporabljati samo mikrovalovno pečico. Začela bo z "kako prižgati štedilnik" in "kaj pomeni rezanje na kocke", dolga in podrobna. Ti, kot izkušen kuhar, bi bil ob takšni kuharici izjemno neučinkovit, kajne? (To je tako, kot bi se mi v slovenščini učili jezika s povsem drugačno slovnično strukturo, kot je na primer korejščina).
2. Kuharica v francoščini: Po naključju si se že prej učil francosko kulinariko (tvoj drugi tuji jezik B). Francoska in italijanska kuhinja imata obe rade omake, začimbe in ne moreta brez vina. Ta kuharica ti bo neposredno povedala: "Ta omaka se pripravi podobno kot francoska bešamel omaka, vendar dodaj malo več parmezana." Takoj razumeš, saj je osnovna kulinarična logika podobna. (To je tako, kot bi se s pomočjo japonščine učil korejščine).

Vidiš razliko?

Če začneš s kuharico za "začetnike", boš izgubil ogromno časa za osnove, ki jih že obvladaš. S pomočjo kuharice "kolega" pa lahko prideš naravnost do bistva in dosežeš več z manj truda.

Najdi svojo učno "odskočno desko"

Ta metoda učenja "z izkoriščanjem obstoječega znanja" ima posebno ime: "jezikovna lestev" ali "jezikovna odskočna deska". Preprosto povedano, gre za to, da za učenje novega tujega jezika (C) uporabiš tuji jezik, ki ga že obvladaš (B).

Zakaj je ta metoda tako učinkovita?

1. Prihrani energijo, ubije dve muhi na en mah: Ko se učiš korejščine z japonskim gradivom, se ne učiš samo novih stvari, ampak tudi nenehno utrjuješ svojo japonščino. Čas je omejen, vendar s to metodo vsako minuto porabiš optimalno. Želiš postati mojster več jezikov? To je skoraj obvezna veščina.

2. Skupna logika, takoj ti je jasno: Jeziki ne obstajajo izolirano, so kot družina, imajo svoje "družinsko drevo". Jeziki iz iste jezikovne skupine si pogosto delijo podobno besedišče, slovnico in način razmišljanja.

   • Če znaš španščino, se boš veliko lažje naučil francoščine.
   • Če obvladaš mandarinsko kitajščino, imaš bližnjico do kantonščine.
   • Ko obvladaš japonščino, boš ugotovil, da je slovnična struktura korejščine presenetljivo podobna.

   Najbolj klasičen primer: v japonščini obstaja koncept "števnika" (kvantifikatorja), na primer ne rečeš "tri", ampak "tri knjige" (san-bon), "tri kovance" (san-mai). Angleški govorci bi morda potrebovali tri tisoč besed dolgo razlago, da bi to razumeli. Če pa s pomočjo japonščine preveriš korejske števnike, je razlaga lahko le stavek: "Japonsko '個' se v korejščini preprosto reče '개'." – Nekakšno "razumem te" razumevanje, ki takoj odstrani učne ovire.

3. Boljši viri, pristnejša razlaga: Želiš se naučiti nekega manj pogostega jezika? Ugotovil boš, da je virov v slovenščini ali angleščini žalostno malo. Če pa zamenjaš "odskočno desko", na primer poiščeš vire za minansko kitajščino v mandarinski kitajščini ali vire za azerbajdžanski jezik v turščini, boš odkril povsem nov svet.

Pazi na past, ki se imenuje "samoumevno"

Seveda ima ta metoda tudi sladko past: samozadovoljstvo.

Ker se novi jezik uči tako gladko, se lahko nehote vklopiš v "avtopilotni način" in si misliš: "Oh, to je enako kot v japonščini," nato pa prezreš tiste drobne, a ključne razlike. Tako kot francoska in italijanska kuhinja – čeprav sta podobni, nikakor nista enaki. Če boš špagete nenehno pripravljal z miselnostjo francoske kuhinje, boš na koncu morda pripravil le "francoske špagete", ne pa pristnega italijanskega okusa.

Kako se izogniti tej pasti?

Odgovor je preprost: Ohrani radovednost, aktivno "opazuj" razlike.

Ne zadovolji se z "zdi se podobno", ampak se vprašaj: "Kje točno pa se razlikujeta?" Ko opaziš majhno razliko in si jo zapomniš, bodo tvoji možgani odprli ločen prostor za ta novi jezik, namesto da bi ga pustili bivati pod streho starega jezika.

Od danes naprej bodi pameten učenec

Učenje jezikov nikoli ni bilo samo v tem, kdo se bolj trudi, ampak v tem, kdo je pametnejši. Namesto da bi se vsakič sklonjene glave plazil po vznožju gore, se raje nauči najti tisto "odskočno desko", ki ti omogoča, da se zavihtiš naprej.

Izkoristi znanje, ki ga že obvladaš, da odkleniš povsem nov svet. To ni le učinkovita strategija, ampak tudi vznemirljiva izkušnja – odkril boš, da med jeziki obstaja toliko čudovitih resonanc in povezav.

Pri tem je najpomembneje, da začneš govoriti. Ne boj se delati napak, pogumno uporabi svoj "odskočni jezik" za komunikacijo s svetom. Če potrebuješ malo podpore in občutka varnosti, lahko poskusiš orodja, kot je Lingogram. To je aplikacija za klepet z vgrajenim prevajalnikom z umetno inteligenco, ki ti omogoča, da med pogovorom s prijatelji po svetu kadar koli dobiš pomoč. Tako boš lahko bolj samozavestno naredil ta korak in teorijo spremenil v resnično sposobnost.

Ne bodi več "asketski menih" učenja jezikov. Najdi svojo odskočno desko in ugotovil boš, da so vrata v novi svet veliko bližje, kot si misliš.