Zakaj Japonci uporabljajo "leno" kitajsko pismenko, ki smo jo pozabili?

Ko gledaš japonske drame ali mange, si že kdaj videl ta čuden simbol: 「々」?

Pogosto se pojavlja v besedah, kot sta 「人々」 ali 「時々」. Ko ga vidiš prvič, si morda zmeden: Je to tipkarska napaka ali kakšen nov spletni simbol?

Pravzaprav je to "pripomoček za lene", ki deluje približno kot "+1" v naših klepetih ali kvadratni simbol (²) v matematiki.

Bližnjica za "kopiraj-prilepi"

Pomen simbola 「々」 je zelo preprost: ponovi prejšnjo kitajsko pismenko (ali znak).

• 人々 (hito-bito) = ljudje, torej "ljudje"
• 時々 (toki-doki) = včasih, torej "občasno", "kdaj pa kdaj"
• 日々 (hibi) = vsak dan, torej "vsak dan"

Poglej, to je preprosto bližnjica "kopiraj-prilepi", vgrajena v jezik. Zelo pametno, kajne?

Še bolj zanimivo je, da so mu Japonci dali izjemno ljubkovalen vzdevek, imenovan 「ノマ」(noma).

Če pozorno pogledaš simbol 「々」, ali ne izgleda kot katakana 「ノ」 in 「マ」, združena skupaj? Ta vzdevek je naravnost popoln.

Najbolj znana neznana "kitajska pismenka"

Vendar najbolj presenetljivo je, da je ta simbol, poln "japonskega pridiha", pravzaprav stoodstotno "narejen na Kitajskem" in ima dolgo zgodovino.

Izvira iz kitajske kaligrafske pisave (草書), njen prototip pa je znak 「仝」 (bere se tóng), kar pomeni "enak". Stari kaligrafi so, da bi pisali hitreje, znak 「仝」 napisali v kurzivni obliki, ki spominja na 「々」.

Že pred 3000 leti, na bronastih predmetih iz dinastije Shang, se je pojavila ta uporaba. Na primer, v napisih z izrazom "子子孙孙" (potomci potomcev) sta bila drugi "子" in "孙" napisana kot simbol za podvojitev.

Tako je, ta simbol, za katerega smo mislili, da so ga izumili Japonci, je v resnici modrost naših prednikov. Vendar pa so se v poznejšem razvoju v sodobni kitajščini navadili neposredno ponavljati pisanje kitajskih pismenk (npr. "人人", "常常"), medtem ko je japonščina ohranila ta učinkovit "simbol za lene" in je postal uradni del jezika.

To je občutek, kot da bi odkril, da je sosed sto let uporabljal starodavni družinski recept, ki ga je v resnici izumil tvoj prapradedek.

Jezik je zakladnica, polna "velikonočnih jajc"

Ko boš naslednjič videl 「々」, boš vedel, da to ni nek čuden simbol, ampak "živi fosil", ki je potoval skozi tisoče let zgodovine in povezuje kitajsko in japonsko kulturo.

V japonski vnosni metodi ga z lahkoto najdeš, če vtipkaš onaji (同じ) ali dou (同).

Svet jezika je tako čudovit, poln takšnih nepričakovanih "velikonočnih jajc". Za vsakim simbolom se morda skriva pozabljena zgodovina, ki povezuje različne kulture. Učenje novega jezika ni le učenje besedišča in slovnice, ampak tudi odpiranje vrat k raziskovanju neznanih zgodb.

Če te tudi navdušujejo te medkulturne zgodbe in si želiš neovirano komunicirati z ljudmi po vsem svetu, potem ti morda lahko pomaga orodje, kot je Lingogram. Njegova vgrajena funkcija AI prevajanja ti omogoča, da se pogovarjaš s komer koli v svojem maternem jeziku, kot da sta stara prijatelja, ki se poznata že leta, in z lahkoto odkriješ več medkulturnih skrivnosti.