Prenehajte "grizti" knjige besed, jezik je namenjen "okušanju".
Ste kdaj imeli takšen občutek?
Učili ste se angleščino deset let, pa tujca še vedno pozdravite samo z "Hello, how are you?". Knjige besed so prelistane do obnemoglosti, a ste vse pozabili, čim ste jih odložili. Porabimo ogromno časa in energije, zakaj pa se učenje jezika pogosto zdi kot grizljanje suhega in trdega kruha – dolgočasno, brez okusa in še slabo prebavljivo?
Problem morda ni v tem, da se ne trudimo dovolj, ampak v tem, da smo že na začetku ubrali napačno smer.
Ali se učite "receptov" ali se učite "kuhati"?
Predstavljajte si, da je učenje tujega jezika kot učenje priprave eksotične pojedine, ki je še nikoli niste poskusili.
Mnogi se tujih jezikov učijo tako, kot bi si od začetka do konca zapomnili debelo kuharico. "Sol 5 gramov, olje 10 mililitrov, pražite 3 minute..." Vsak korak, vsako količino si zapomnite do potankosti.
Pa je to kaj koristno?
Ste zgolj "prenašalec receptov". Ne veste, zakaj se v to jed doda določena začimba, ne poznate zgodbe, ki se skriva za njo, in niste nikoli sami občutili teksture sestavin in temperature ognja. Tudi če vam jo po receptu komaj uspe pripraviti, bo ta jed zagotovo "brez duše".
To je kot pri učenju jezika: znamo si samo zapomniti besede in slovnico, a nikoli ne razumemo kulture, ki se skriva za temi besedami in frazami, in se nikoli ne pogovarjamo z resničnimi ljudmi. Naučimo se "okostja" jezika, ne pa njegovega živega "mesa in krvi".
Pravo učenje je vstopiti v kuhinjo in se "okušati" ter "kuhati" z lastnimi rokami.
Kako okusiti jezik?
Če želite, da učenje jezika postane barvito in živahno, morate postati "gurman", ne pa "piflarski pomnilničar".
Prvi korak: Obiščite lokalno "tržnico".
Samo gledanje receptov ni dovolj, pogledati morate tudi same sestavine. Odložite učbenike, poslušajte pesmi v tem jeziku, glejte njihove filme in serije, celo preglejte njihove družbene medije. Spoznajte, čemu se smejijo, kaj jih skrbi, kaj kritizirajo. To vam bo pomagalo razumeti, da se za vsako besedo in izrazom skriva edinstven "okus" lokalne kulture.
Drugi korak: Poiščite "kulinaričnega sopotnika".
To je najpomembnejši korak. Najhitrejši način za pripravo jedi je kuhati skupaj z vrhunskim kuharjem. Enako velja za učenje jezika: potrebujete naravnega govorca, resnično "osebo", s katero boste vadili.
Morda si boste rekli: "Kje naj ga najdem? Sem introvertiran/a, bojim se, da bom narobe govoril/a, kaj pa, če bo nerodno?"
Ravno tukaj vam lahko pomaga tehnologija. Klepetalnica, kot je Intent, je bila ustvarjena za reševanje te težave. Vsebuje vgrajeno zmogljivo funkcijo prevajanja z umetno inteligenco, ki vam omogoča enostaven pogovor z naravnimi govorci po vsem svetu. Ko se vam zatakne, vam pomaga prebiti nerodnost in morebitno prekinjen pogovor spremeni v odlično učno priložnost. To je, kot bi imeli ob sebi prijaznega kuharskega mojstra, ki vam kadarkoli svetuje in vam pove, da ste "dali preveč soli" ali da je "temperatura ravno pravšnja".
S takim orodjem se ne boste več trudili sami, temveč boste imeli vedno in povsod "jezikovnega sopotnika".
Kliknite tukaj in takoj poiščite svojega jezikovnega partnerja
Tretji korak: Pogumno "postrezite jed".
Ne bojte se delati napak. Vaša prva jed bo morda slana ali zažgana. A vsak neuspeh vam pomaga bolje obvladati toploto in začimbe. Prav tako vam vsaka napačna beseda pomaga umeriti vaš občutek za jezik.
Zapomnite si, namen komunikacije ni "popolnost", temveč "povezovanje". Ko pogumno spregovorite, četudi samo preprosto pozdravite, ste že uspešno spremenili naučeno v "jed", ki jo lahko delite z drugimi.
Jezik nikoli ni bil disciplina, ki bi jo bilo treba "osvojiti", temveč živ, okusen svet, ki čaka, da vstopite vanj.
Zato, od danes naprej, odložite to suhoparno "kuharico".
Poiščite si sogovornika, pojdite "okusiti", "občutiti" in uživati v pojedini, ki jo prinaša jezik. Tisti širši svet vas čaka, da začnete pogostitev.