Pri 16 letih, ali ste dovolj zreli za odločanje o prihodnosti države? Nemci se o tem že močno prepirajo.

Ali ste kdaj imeli takšen občutek?

Odrasli se za jedilno mizo vedno pogovarjajo o "pomembnih stvareh" – o cenah nepremičnin, politiki, mednarodnih odnosih. Vi pa, kot mladostnik/mlada oseba, imate v srcu nešteto idej, na primer anksioznost zaradi okoljskih vprašanj ali nezadovoljstvo z izobraževalnim sistemom, toda takoj ko odprete usta, vedno slišite: "Še si premlad/a, ne razumeš."

Kot da obstaja nevidna meja, ki ločuje "odrasle" od "otrok". Na eni strani te meje ni pravice do besede; na drugi strani so samoumevni odločevalci.

Kje pa naj bi bila ta meja potegnjena? Pri 18, 20 ali... 16 letih?

Nedavno so se Nemci o tem ostro prepirali: ali naj se volilna starost zniža z 18 na 16 let.

Prepir o "družinskem ključu"

Državo si lahko predstavljamo kot veliko družino, volilno pravico pa kot "družinski ključ".

V preteklosti je bil ta ključ v rokah "staršev" (starejših državljanov). Oni so odločali o vsem v hiši: slogu prenove (urbanistično načrtovanje), stroških vode in elektrike (javni proračun) in celo o tem, na koliko stopinj naj bo nastavljena klimatska naprava (okoljska politika).

Medtem ko "otroci" v hiši (mlajša generacija) sicer živijo tukaj in bodo tukaj živeli še desetletja, nimajo ključa. Pasivno so morali sprejeti odločitve staršev.

Toda zdaj "otroci" tega ne sprejemajo več.

Globalna mladina, ki jo zastopa mlada okoljska aktivistka Greta Thunberg, je z dejanji dokazala, kako zelo jim je mar za prihodnost "doma". Šli so na ulice in pozivali k pozornosti na podnebne spremembe – navsezadnje, če bo "hiša" zaradi odločitev odraslih v prihodnosti postajala vedno bolj vroča, bodo najhuje trpeli prav tisti, ki bodo v njej živeli najdlje.

Raziskava iz leta 2019 je pokazala, da je več kot 40 % nemških mladostnikov "zelo zainteresiranih" za politiko. Niso več generacija, ki bi bila "politično apatična".

Tako so nekateri odprti "starši" (na primer nemški Zeleni in Socialdemokrati) predlagali: "Kaj pa, če damo ključ tudi 16-letnim otrokom? Ker jim je tako mar za ta dom, bi morali imeti besedo pri odločanju."

Ta predlog je takoj povzročil vihar na "družinskem sestanku".

Starši, ki so bili proti, so bili zaskrbljeni: "16 let? So resnično dobro premislili? Ali jih ne bo kdo prevaral? Ali bodo razmišljali le o zabavah (neodgovorno volili) in spravili hišo v popoln nered?"

Ali se vam to zdi znano? To je pravzaprav posodobljena različica fraze "Še si premlad/a, ne razumeš".

Pravica do odločanja o prihodnosti nikoli ni bila samoumevna

Zanimivo je, da se je v zgodovini standard "kdo je upravičen do ključa" nenehno spreminjal.

V Nemškem cesarstvu v 19. stoletju so volilno pravico imeli le moški, starejši od 25 let, kar je predstavljalo le 20 % celotnega prebivalstva. Kasneje so si to pravico priborile tudi ženske. Še kasneje, leta 1970, se je volilna starost znižala z 20 na 18 let.

Vidite, tako imenovana "zrelost" nikoli ni bil določen fiziološki standard, temveč nenehno razvijajoč se družbeni konsenz.

Neki raziskovalec demokracije je ostro poudaril: "Vprašanje volilne pravice je v bistvu boj za moč."

Politične stranke, ki podpirajo znižanje starosti, seveda upajo, da bodo pridobile glasove mladih. Vendar globlji pomen leži v tem, da ko se družba začne pogovarjati o "tem, ali naj se 16-letnikom da volilna pravica", pravzaprav ponovno razmišlja o temeljnejšem vprašanju:

Ali dejansko zaupamo naši naslednji generaciji?

Namesto da vprašamo "Ali si pripravljen/a?", mu/ji raje dajmo odgovornost, da se pripravi

Vrnite se k prispodobi o "družinskem ključu".

Skrbi nas, da bodo 16-letniki zlorabili ključ, ko ga dobijo. Toda ali smo kdaj pomislili na drugo možnost?

Prav zato, ker mu/ji date ključ, se bo začel/a zares učiti, kako prevzeti odgovornost 'družinskega člana'.

Ko bo vedel/a, da njegov/njen glas lahko vpliva na okolje v skupnosti in šolske vire, bo imel/a več motivacije, da se o teh vprašanjih pouči, razmisli in presodi. Pravica ustvarja odgovornost. Zaupanje je samo po sebi najboljša vzgoja.

Torej, ključno vprašanje morda ni v tem, "ali so 16-letniki dovolj zreli", temveč v tem, "ali smo jim pripravljeni podeliti pravice, da jim pomagamo postati bolj zreli".

Ta razprava, ki poteka v Nemčiji, je pravzaprav vprašanje, s katerim se sooča ves svet. Ne gre le za en sam glas, ampak za to, kako gledamo na prihodnost in kako sodelujemo z mladimi, ki to prihodnost ustvarjajo.

V tej dobi globalizacije je razumevanje glasov iz daljave in sodelovanje v svetovnih razpravah postalo pomembnejše kot kdaj koli prej. Na srečo tehnologija razbija ovire. Na primer, orodja za klepet z vgrajenim prevodom z umetno inteligenco, kot je Lingogram, vam omogočajo enostavno komunikacijo s prijatelji po vsem svetu, pa naj bo to razprava o nemški volilni pravici ali deljenje vaših pogledov na prihodnost.

Navsezadnje prihodnost ne pripada le eni državi ali eni generaciji. Ko se boste lahko razumeli med seboj, bo ta svet zares postal naš skupni dom.