Ne silite se več "razmišljati v tujem jeziku"! Morda ste že na začetku ubrali napačno pot.

Ste se tudi vi že srečali s takšnim nasvetom: "Ko se učiš tujega jezika, ne prevajaj v glavi! Razmišljaj neposredno v tem jeziku!"

To se lažje reče kot stori, toda za večino ljudi je to, kot bi nekoga, ki še ni shodil, silili teči maraton; poleg frustracij ne boste dosegli ničesar. Naši možgani so se že zdavnaj navadili dojemati svet v maternem jeziku, in poskus, da bi jih na silo "izklopili", je kot vožnja z zavezanimi očmi v temi, kjer ne moreš narediti niti koraka.

Kaj pa, če vam povem, da je tista "slaba navada", ki vas je tako mučila – prevajanje v mislih – pravzaprav vaše najmočnejše skrivno orožje pri učenju tujega jezika?

Predstavljajte si učenje tujega jezika kot raziskovanje neznanega mesta

Poglejmo na to drugače.

Učenje novega jezika je kot, da bi vas spustili s padalom v neznano mesto, kjer še nikoli niste bili. Recimo Pariz. Vaš materni jezik pa je vaš domači kraj, s katerim ste odraščali in ga poznate do potankosti.

Doma z zaprtimi očmi veste, katera ulica pelje kam. Toda v Parizu so vsaka ulična tabla in vsaka stavba za vas popolnoma novi, nesmiselni simboli. Kaj bi storili v takšnem primeru?

Bi odvrgli zemljevid, se prepustili "občutku" in se brezciljno sprehajali, ter upali, da se boste "potopili" in se naučili orientirati?

Seveda ne. Prva stvar, ki jo boste storili, bo, da boste vzeli v roke telefon in odprli zemljevid.

Prevod je vaš zemljevid v tem neznanem mestu.

Pove vam, da je ulica "Rue de Rivoli" pravzaprav "Ulica Rivoli"; in da je znamenitost "Tour Eiffel" Eifflov stolp. Zemljevid (prevod) povezuje neznane simbole z vašim znanjem, in tako mesto za vas dobi pomen. Brez tega zemljevida bi videli le nerazumljivo gmoto črk in izgovarjav, in se hitro izgubili ter obupali.

To je najpomembnejši koncept pri učenju jezikov: "razumljiv vnos". Najprej morate "razumeti zemljevid", šele nato lahko začnete "raziskovati mesto".

Od "branja zemljevida" do "zemljevida v glavi"

Seveda si nihče ne želi celo življenje hoditi z očmi, uprtimi v zemljevid. Naš končni cilj je imeti zemljevid celotnega mesta v glavi in se prosto gibati, kot domačin. Kako to doseči?

Ključno je, da svoj zemljevid uporabljate pametno.

1. Od točke do črte, raziskovanje po principu snežne kepe: Ko preko zemljevida spoznate lokacijo Eifflovega stolpa, lahko začnete raziskovati ulice okoli njega. Na primer, odkrijete, da je v bližini ulica "Avenue Anatole France", pogledate na zemljevid in izveste njeno ime. Ko se vrnete, ne boste poznali samo stolpa, ampak tudi to ulico. To je učna metoda "i+1" – na podlagi svojega obstoječega znanja (i) dodate majhen delček novega znanja (+1). Več besed in stavkov ko poznate, večja in hitrejša bo snežna kepa, s katero raziskujete nova področja.

2. Pazite na "pasti" na zemljevidu: Zemljevid je zelo koristen, a včasih lahko tudi zavede. Na primer, vprašate francoskega prijatelja, kako se reče "Pogrešam te", in on vam odgovori "Tu me manques". Če bi to dobesedno prevedli po zemljevidu, bi dobili "Manjkaš mi", kar ima povsem drugačno logiko od "Pogrešam te". Podobno, če vam Američan reče "We've all been there", bi vam zemljevid morda povedal "Vsi smo bili tam", toda njegov pravi pomen je pravzaprav "To sem tudi jaz doživel, razumem te."

   To nas opominja, da jezik ni zgolj kopica besed, temveč ima za seboj edinstveno kulturno logiko. Zemljevid vam lahko pomaga najti pot, toda lokalno življenje in običaje na poti morate dojeti s srcem.

Skrivnost resničnega "razmišljanja v tujem jeziku" je v tem, da to postane instinkt

Kako se torej na koncu znebiti zemljevida in imeti "zemljevid v glavi"?

Odgovor je: namenoma vadite, dokler ne postane refleks.

To se sliši podobno kot učenje na pamet, vendar je povsem drugače. Učenje na pamet pomeni, da si zapomnite dialoge iz učbenikov, kar pa moramo storiti mi, je, da najpogostejše in najbolj instinktivne misli v maternem jeziku, ki se vam porajajo v glavi, aktivno "prevedete" v tuji jezik in jih nato na glas izgovorite.

Na primer, v glavi vam bliskne misel "Aha, tako torej!". Ne izpustite je! Takoj preverite zemljevid (prevod) in ugotovite, da je v angleščini to "Oh, that makes sense!" Nato nekajkrat ponovite.

Ta proces je kot bi v svojih možganih za vsako ulico v domačem kraju našli ustrezno pot na pariškem zemljevidu in jo večkrat prehodili. Prvič boste potrebovali zemljevid; desetič boste morda potrebovali le hiter pogled; toda po stotič, ko boste želeli iti tja, vas bodo noge naravno in samodejno ponesle tja.

Takrat ne boste več potrebovali "prevajanja". Ker je povezava že vzpostavljena in je reakcija postala instinkt. To je pravi pomen "razmišljanja v tujem jeziku" – ni izhodišče učenja, temveč končna točka namerne vaje.

Na vaši poti raziskovanja tega "jezikovnega mesta", še posebej, ko zberete pogum za komunikacijo z "domačini", se boste neizogibno srečali s trenutki, ko se boste zataknili ali ne boste razumeli. Takrat bi bilo super imeti pri sebi inteligentnega vodnika.

Prav tu lahko pride v poštev orodje, kot je Lingogram. Je kot aplikacija za klepet z vgrajenim prevajalnikom AI v realnem času, ki vam, ko klepetate s tujimi prijatelji, takoj pomaga "razvozlati zemljevid", kar vam omogoča nemoteno komunikacijo in takojšnje učenje najbolj avtentičnih izrazov. Omogoča vam samozavestno raziskovanje v resničnih pogovorih, ne da bi se bali, da se boste popolnoma izgubili.

Zato se prosim ne počutite več krivi zaradi "prevajanja v mislih".

Pogumno jo sprejmite. Vzemite jo za svojega najbolj zanesljivega zemljevida in z njo spoznajte ta novi svet. Če jo boste uporabljali pametno in z namenom, boste nekega dne ugotovili, da ste že zdavnaj odvrgli zemljevid in se prosto sprehajate po tem čudovitem jezikovnem mestu.