Ali misliš, da je pri študiju v tujini največji sovražnik jezik? Narobe.

Mnogi, ko razmišljajo o študiju v tujini, se v njihovem srcu vedno oglasi vprašanje: »Ali sem resnično primeren/primerna za to?«

Skrbi nas, da naše jezikovne sposobnosti niso dovolj dobre, ali da naša osebnost ni dovolj odprta; bojimo se, da bomo oveneli kot presajena rastlina v neznani zemlji. Stojimo na obali, zremo v prostrano morje študija v tujini, hkrati si ga želimo in se ga bojimo, in si predolgo ne upamo skočiti vanj.

Kaj pa, če ti povem, da uspeh študija v tujini nikoli ni odvisen od tvoje ravni angleščine, ampak od nečesa povsem drugega?

Študij v tujini je kot učenje plavanja: bistvo ni v tehniki, ampak v pogumu, da greš v vodo.

Predstavljaj si, da se želiš naučiti plavati v morju.

Lahko se naučiš vseh plavalnih priročnikov na pamet, na kopnem pa vadiš gibe prostega in prsnega sloga do popolnosti. A dokler si ne upaš skočiti v vodo, se ne boš nikoli naučil/a plavati.

Študij v tujini je tisto morje, jezikovne sposobnosti pa so le tvoja plavalna tehnika.

Resnično »neprimerni« za študij v tujini niso tisti z »nekakovostno plavalno tehniko«, ampak tisti, ki stojijo na obali in se nikoli ne želijo zmočiti. Bojijo se mrzle morske vode (kulturni šok), skrbijo jih, da ne bodo videti dobro med plavanjem (strah pred sramoto/zadrego), ali pa sploh ne vedo, zakaj bi morali v vodo (nejasni cilji).

Ostajajo na udobni plaži, gledajo druge, kako plujejo skozi valove, in na koncu se ničesar ne naučijo, domov pa se vrnejo polni peska.

Zares se vrnejo obogateni tisti, ki so pogumno skočili. Morda se jim bo zaletelo (rečejo kaj narobe), morda jih bodo prevrnili valovi (naletijo na težave), vendar ravno v vsakem takšnem 'koprcanju' občutijo plovnost vode, se naučijo plesati z valovi in končno odkrijejo tisti veličasten in barvit novi svet pod morsko gladino.

Tako se je jedro problema spremenilo. Ne sprašujemo se »Ali sem dovolj dober/dobra?«, ampak »Ali si upam skočiti?«

Kako se iz »opazovalca z obale« spremeniti v »pogumnega plavalca«?

Namesto da bi naštevali kup negativnih oznak o »neprimernosti za študij v tujini«, poglejmo raje, kako razmišlja pogumni »plavalec«.

1. Sprejmite valove, namesto da se pritožujete nad temperaturo vode

Ljudje na obali se pritožujejo: »Voda je prehladna! Valovi so preveliki! Popolnoma drugače kot v našem bazenu doma!« Menijo, da so stranišča v tujini umazana, hrana neznana, navade ljudi pa čudne.

Plavalec pa razume: Takšno je morje v resnici.

Ne pričakujejo, da se bo morje spremenilo zaradi njih, ampak se učijo prilagoditi njegovemu ritmu. Če je varnost slaba, se naučijo zaščititi; če se ne navadijo na hrano, gredo v azijsko trgovino po živila in si kuhajo sami. Vedo, da prilagajanje lokalnim običajem ni žrtev, ampak prva lekcija preživetja v novem okolju. Spoštujte pravila tega morja in šele takrat boste lahko v njem zares uživali.

2. Najprej gibanje, nato eleganca

Mnogi si ne upajo spregovoriti v tujem jeziku, kot da bi se bali posmeha zaradi nepravilne plavalne tehnike. Vedno želimo počakati, da sta slovnica in izgovorjava popolni, preden odpremo usta, rezultat pa je, da smo cel semester »nevidni« v razredu.

Poglejte tiste študente iz Južne Amerike: četudi imajo slovnico v razsulu, si upajo samozavestno in glasno govoriti. So kot tisti, ki so pravkar skočili v vodo; ne zanima jih drža, samo divje brcajo. In rezultat? Napredujejo najhitreje.

Zapomnite si: v območju učenja »delanje napak« ni sramota, temveč edina pot do rasti. Vaš cilj ni, da prvi dan plavate na ravni olimpijskega zmagovalca, temveč da se najprej premaknete in ne potonete.

Če se zares bojite spregovoriti, si lahko najprej poiščete »plavalni obroč«. Na primer, aplikacija za klepet, kot je Lingogram, ki ima vgrajen AI takojšnji prevod, vam lahko pomaga zbrati pogum in komunicirati z ljudmi po vsem svetu. Pomaga vam odpraviti strah pred komunikacijo, in ko si boste zgradili samozavest, boste lahko počasi spustili »plavalni obroč« in sami plavali dlje.

3. Vedite, kam plujete

Nekateri gredo študirat v tujino samo zato, ker »tako delajo vsi« ali »ker si želijo dobro naučiti angleščine«. To je kot nekdo, ki skoči v morje, pa ne ve, kam bi plaval. Zlahka se vrti na mestu, počuti se izgubljenega in se na koncu izčrpan povzpne nazaj na obalo.

Pameten plavalec ve, kakšen je njegov cilj, še preden skoči v vodo.

»Želim se dobro naučiti angleščine, da bom lahko bral/a najnovejše znanstvene članke.« »Želim izkusiti različne kulture, da prebijem svoje ustaljene vzorce razmišljanja.« »Želim pridobiti to diplomo, da bom po vrnitvi domov vstopil/a v določeno panogo.«

Jasno določen cilj je tvoj svetilnik v prostranem oceanu. Daje ti motivacijo, da vztrajaš, ko naletiš na težave, in ti daje vedeti, da vse, kar počneš, te vodi proti tisti sanjski pokrajini.

Nisi »neprimeren/neprimerna«, potrebuješ le »odločitev«.

Navsezadnje na svetu ni ljudi, ki bi bili že po naravi »primerni« ali »neprimerni« za študij v tujini.

Študij v tujini ni kvalifikacijski izpit, temveč vabilo k samopreoblikovanju. Njegova največja prednost je, da ti ponudi priložnost, da razbiješ vse pretekle negativne predstave o sebi in odkriješ močnejšega, bolj prilagodljivega sebe, za katerega niti sam/a nisi vedel/a.

Zato se ne sprašujte več: »Ali sem primeren/primerna?« Vprašajte se: »Kakšna oseba želim postati?«

Če si želiš sprememb in želiš videti širši svet, potem ne oklevaj več.

To morje te čaka.