Zakaj je tvoja angleščina "popolnoma pravilna", pa tujci zmajujejo z glavo?

Ali si kdaj doživel kaj takega?

Pogovarjaš se s tujim prijateljem, vsaka beseda, ki jo izrečeš, je pravilna, slovnica je brezhibna, a izraz na obrazu sogovornika postane nekako čuden, ozračje pa v trenutku zmrzne.

Ali pa si s pomočjo prevajalskega programa poslal stavek, ki si ga imel za zelo pristnega, vendar je bil odgovor sogovornika: "Sorry, what do you mean?"

Pogosto mislimo, da je učenje tujega jezika le pomnjenje besed in slovnice, kot sestavljanje stroja – če so deli pravilni, bo deloval. Toda spregledali smo najpomembnejšo točko: komunikacija ni sestavljanje stroja, temveč priprava jedi.

Skrivnost komunikacije ni v "sestavinah", temveč v "načinu priprave"

Predstavljaj si, da si kuhar.

• Besedišče so različne sestavine v tvojih rokah: govedina, krompir, paradižnik.
• Slovnica so osnovni koraki kuhanja: najprej olje, nato čebula, ingver in česen.

Večina ljudi se tu ustavi. Mislijo, da bodo zgolj s svežimi sestavinami (velik besedni zaklad) in pravilnimi koraki (brezhibna slovnica) zagotovo ustvarili okusne jedi.

Toda pravi "mojstri kuharji" vedo, da o uspehu ali neuspehu jedi pogosto odločajo tiste nevidne stvari: način priprave, začimbe in razumevanje okusa jedca.

To je "primernost" v komunikaciji. Ne gre za to, ali je to, kar govoriš, "pravilno", temveč za to, ali je to, kar govoriš, "prijetno" in "primerno".

Vzemimo najpreprostejši primer. Prijatelj, ki se je komaj začel učiti angleščino, je srečal starejšega tujega poslovnega partnerja in ga navdušeno pozdravil: "How are you?"

Z gramatičnega in besedišča vidika je ta stavek 100 % pravilen. Vendar je to, kot bi častnemu gostu postregel navadno domačo solato. Čeprav ni narobe, se zdi premalo formalno, celo malce nespoštljivo. V takšni priložnosti je bolj umirjen "How do you do?" kot skrbno pripravljena predjed, ki v trenutku dvigne raven celotne pogostitve.

Pravilno govoriti je spretnost; govoriti primerno je umetnost.

Pozor! Ne spremeni svoje "specialitete" v "kulinarično grozljivko"!

Medkulturna komunikacija je kot priprava jedi za gosta iz daljnih dežel. Spoznati moraš njegov okus in kulturne tabuje, sicer se lahko tvoje "gurmanske poslastice" v njegovih očeh spremenijo v "kulinarično grozljivko".

Slišal sem resnično zgodbo:

Kitajska delegacija je obiskala Japonsko, in ko so se vračali domov, so jim Japonci vodji delegacije, ženski, podarili prefinjeno porcelanasto figurico "tanukija" (rakunskega psa).

Japonci so menili, da tanuki v japonski kulturi simbolizira privabljanje bogastva in blaginje ter uspešno poslovanje, kar je izjemna želja.

Toda kitajska vodja delegacije je bila osupla. Ker so v našem kulturnem kontekstu "lisica" ali "rakunski pes" pogosto povezani z negativnimi izrazi, kot so "zvitost" ali "lisica (duh, zapeljivka)". Dobronamerna želja je zaradi razlik v kulturnem "okusu" skoraj postala žalitev.

To je tako, kot bi prijatelju iz Guangdonga, ki ne je pekoče, z navdušenjem postregel močno začinjeno jed Maoxiewang; ti meniš, da je to vrhunska poslastica, on pa bo morda tako pekoč, da mu bo vzela sapo.

Velikokrat komunikacijske ovire ne izvirajo iz jezikovnih razlik, temveč iz kulturnih ozadij. Pogosto nezavedno uporabljamo svoje "recepte" (kulturne navade) za pripravo hrane za druge, pozabimo pa vprašati: "Kakšen okus ti je všeč?"

Kako postati "mojster komunikacije"?

Torej, kako lahko obvladamo "način priprave" v komunikaciji, da bo vsak pogovor ravno pravšnji?

1. Ne bodi le "pomočnik v kuhinji", bodi "degustator". Ne osredotočaj se le na izražanje lastnih stališč, temveč se nauči opazovati odzive sogovornika. Njegov mikro izraz, premor – vse to je lahko ocena tvoje "jedi". Več poslušaj, opazuj in čuti, ter postopoma razvijaj svoje komunikacijske "brbončice".

2. Spoznaj svoje "jedce". S kom govoriš? Z bližnjim prijateljem ali resnim poslovnim partnerjem? Z mladim človekom ali starejšim? Ali poteka pogovor na sproščeni zabavi ali na formalnem sestanku? Tako kot kuhar prilagodi meni različnim gostom, bi morali tudi mi prilagoditi svoj način komunikacije različnim osebam in situacijam.

3. Imej "AI pomočnika kuharja". V današnjem globaliziranem svetu ne moremo obvladati vsakega "kulturnega recepta". K sreči nam lahko pomaga tehnologija.

Predstavljaj si, kako bi bilo super, če bi obstajalo orodje, ki ti ne bi pomagalo le prevesti "sestavine" (besede), temveč bi ti tudi povedalo, kakšen okus ima ta "jed" (ta stavek) v kulturi sogovornika in s kakšnim "načinom priprave" (tonom) bi ga moral izgovoriti?

Prav to dela Intent. Ni le prevajalsko orodje, temveč bolj komunikacijski pomočnik, ki razume kulturo. Njegov vgrajeni AI razume globok pomen in kulturno ozadje pogovora, pomaga ti preprečiti nesporazume, ki nastanejo zaradi "kulturne neprilagodljivosti", in zagotavlja, da se bo sogovornik ob vsakem stavku, ki ga izrečeš, počutil udobno in spoštovano.

Ko moraš komunicirati z ljudmi po svetu, naj ti Intent postane "AI pomočnik kuharja", ki bo vsako tvojo komunikacijo spremenil v prijetno "kulinarično potovanje".

Konec koncev, končni cilj jezika ni pokazati, koliko besed poznaš, temveč vzpostaviti povezavo z drugim človeškim srcem.

Pravi mojster komunikacije ni "akademski as" z izjemnim spominom, temveč "topel človek", ki razume človeška srca.

Naj vsi od "učencev", ki znajo le na pamet recepte, zrastemo v "mojstre komunikacije", ki z jezikom znajo skuhati toplino in zaupanje.